Uredništvo revije Acta hydrotechnica sprejema prispevke v elektronski obliki preko e-pošte (acta.hydrotechnica@fgg.uni-lj.si). Prispevke pripravite z urejevalnikom besedil MS Word. Pri pripravi člankov uporabite že pripravljeno predlogo. 

Prispevki so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku s povzetkom, ključnimi besedami in podpisi k slikam in preglednicam v obeh jezikih. Znanstveni prispevki in prispevki, ki so zanimivi za širšo strokovno in znanstveno javnost, naj bodo napisani v angleškem jeziku. Strokovni prispevki in prispevki, zanimivi za slovenski prostor, so praviloma napisani v slovenskem jeziku, saj je poslanstvo revije tudi ohranjanje in razvijanje slovenskega strokovnega izrazoslovja na področju vodarstva, okoljskega inženirstva in hidrotehnike. Za vsebino prispevkov in prevod v angleški jezik so odgovorni avtorji. Vsi sprejeti članki so lektorirani, tako slovensko kot angleško besedilo.

Vsak prispevek recenzirata vsaj dva mednarodno priznana strokovnjaka z ustreznega področja. Če se recenziji bistveno razlikujeta, lahko urednik povabi še tretjega recenzenta. Avtorji so povabljeni, da predlagajo dva do tri recenzente, kar je uredniku v pomoč, ne pa obveza. Avtorji dobijo vsebino recenzij in so pozvani, da se odzovejo na komentarje recenzentov:

• z odgovorom recenzentom na vsako njihovo pripombo posebej,
• s popravljenim prispevkom z vnesenimi popravki s sledenjem spremembam in
• s popravljenim prispevkom v končni obliki s sprejetimi spremembami.

Popravke je treba poslati uredniku, ki sprejme končno odločitev o sprejetju članka v objavo. Sprejete članke pregleda še urednik (uredniška recenzija) in predlaga morebitne popravke avtorjem. Vsi sprejeti članki so lektorirani, tako slovensko kot angleško besedilo. Avtorji sprejetih člankov morajo pred objavo prispevka v reviji Acta hydrotechnica podpisati in poslati v uredništvo Izjavo avtorja. Po privolitvi avtorjev in pregledu lektoriranega prispevka v končni obliki je elektronska različica članka objavljena na spletni strani revije, prispevek pa je poslan v pripravo za tisk. Sprejem in objava člankov sta za avtorje brezplačna.

Dolžina prispevka je omejena na 30.000 znakov. Vsak prispevek naj vsebuje naslednje enote:

• naslov prispevka
• podatki o avtorju ali avtorjih
• izvleček in ključne besede v obeh jezikih
• glavno besedilo
• zahvala (neobvezno)
• pregled uporabljenih izrazov in oznak (neobvezno)
• viri

Naslov prispevka naj bo jasen, jedrnat in naj izraža bistvo prispevka. Dolžina naslova je največ 90 znakov. Podatki o avtorju obsegajo ime in priimek, poln naslov delodajalca in elektronski naslov.

Kratek povzetek naj obsega največ 200 besed in naj strnjeno povzema celotni prispevek, vključno z zaključki. Če je prispevek napisan v slovenskem jeziku, naj bo izvleček najprej v slovenskem in nato še v angleškem jeziku. Dovoljena je uporaba britanske ali ameriške angleščine, ne pa tudi mešanica obeh.

Glavno besedilo naj bo razdeljeno po decimalnem sistemu (1 PRVO POGLAVJE, 1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 1.1.1 Zadnja poddelitev).
Vire v besedilu navedemo z imenom avtorja in letnico objave (Manning, 1892), (Strickler in Nikuradse, 1924b), (Einstein et al., 1951), (Colebrook, 1932; 1934).
Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SI. Datum naj bo podan na naslednji način: dan–mesec–leto (23. 4. 1998).
Preglednice in slike v besedilu naj bodo skozi vse besedilo zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami in naj se ne okrajšujejo (preglednica 1, slika 14). Napis pri slikah in preglednicah je dvojezičen. Če je slikovno gradivo privzeto iz drugega, že objavljenega dela, je treba ob opisu slike dodati tudi njen izvor.
Enačbe v besedilu naj bodo oštevilčene z arabskimi številkami v okroglih oklepajih, zaporedno skozi vse besedilo. Navajanje enačb naj v besedilu ne bo okrajšano (enačba (11)).

V besedilu uporabljeni viri morajo biti navedeni v abecednem vrstnem redu in neoštevilčeno, na koncu prispevka, enotno za oba jezika. Če je vir pisan v jeziku, ki ni angleški, naj naslovu vira v oklepaju sledi prevod naslova v angleščino, na koncu navedbe pa dostavek, v katerem jeziku je napisan, npr. (in Slovenian). Če ima vir DOI številko, se ta obvezno doda.

Avtorjem svetujemo uporabo: »Acta hydrotechnica« stila, ki je vključen v večino programov, ki omogočajo urejanje referenc in medsebojno povezovanje (npr. Mendeley).

Primeri navajanja virov:

• Članki iz znanstvenih in strokovnih revij:
  • Bezak, N., Horvat, A., Šraj, M. (2015). Analysis of flood events in Slovenian streams. Journal of Hydrology and Hydromechanics 63(2), 134–144. https://doi.org/10.1515/johh-2015-0014.
  • Pestotnik, S., Hojnik, T., Šraj, M. (2012). Analiza možnosti uporabe distribuiranega dvodimenzijskega modela Flo-2D za hidrološko modeliranje (Analysis of the possibility of using the distributed two-dimensional model Flo-2d for hydrological modeling). Acta hydrotechnica 25(43), 85–103 (in Slovenian).
• Knjige:
  • Clark, I. D. (2015). Groundwater geochemistry and isotopes. CRC Press, London, New York, 456 p. Schumm, S. A., Mosley, M. P., Weaver, W. E. (1987). Experimental fluvial geomorphology. Wiley, New York, 413 p.
  • Brilly, M., Šraj, M. (2005). Osnove hidrologije. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 309 p. (in Slovenian).
• Posamezni prispevki v knjigi:
  • Large, A. R. G., Petts, G. E. (1994). “Rehabilitation of river margins” in P. Calow, G.E. Petts, Eds., The rivers handbook – Volume 2. Blackwell, Oxford, 401–418.
• Zaključna dela:
  • Kovačec, M. (2012). Hidrološki model Glinščice z modelom SWAT (Hydrologic model of the Glinscica watershed using SWAT). Unpublished Thesis, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 104 p. (in Slovenian).
  • Širca, A. (1996). Modeliranje hidrodinamike in transporta živosrebrovih spojin v Tržaškem zalivu (Modelling of hydrodynamics and of transport of mercury compounds in Trieste Bay). Unpublished doctoral thesis, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 164 p. (in Slovenian).
• Objave, kjer je avtor pravna oseba (skupinski avtor):
  • USACE (2000). Hydrologic modeling system HEC-HMS, Technical reference manual. US Army Corps of Engineers, Davis, CA, 138 p.
  • VGI (1993). Vodnogospodarski ureditveni načrt Save Dolinke – idejna zasnova (Water management master plan of the upper Sava River). VGI, Ljubljana, Report C-161 (in Slovenian).
• Članki iz zbornika del:
  • Krzyk, M., Pemič, A. (1995). Primjena vrtložnog prigušivača u hidrotehničkim sistemima pod tlakom (Application of vortex diode in pressurised hydrotechnical systems). Proceedings of the 1st Croatian conference on waters "Sustainable development and water management", Dubrovnik, Volume 2, 369–376 (in Croatian).
• Dela, ki jim ni mogoče določiti avtorja:
  • Zakon o varstvu okolja (1993). Uradni list RS, št. 32, 1234. Environmental protection act (in Slovenian).
• Spletne strani:
  • EEA (2016). EEA Report No 1/2016. Flood risks and environmental vulnerability - Exploring the synergies between floodplain restoration, water policies and thematic policies. Dostopno na: http://www.eea.europa.eu/publications/flood-risks-and-environmental-vulnerability (pridobljeno 11. 4. 2016).
  • ARSO (2017). Arhiv meritev. Dostopno na: http://www.meteo.si/met/sl/archive/ (pridobljeno 6. 3. 2017).
• Osebna komunikacija:
  • ICPVO (2011). Atributni podatki pedokartografskih enot. Sporočilo: Kovačec, M. 13. 12. 2011. Osebna komunikacija.