Revija Acta hydrotechnica je odprtodostopna mednarodna znanstvena revija, ki jo izdaja Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Revija objavlja izvirne znanstvene članke, kratke znanstvene prispevke, pregledne znanstvene članke ter strokovne članke. Področja, ki jih pokriva, so hidrologija, hidravlika, mehanika tekočin, inženirska hidrotehnika, urejanje voda, vodno gospodarstvo, ekološko inženirstvo, hidrotehnični objekti, izraba vodnih moči, pregradno inženirstvo, zdravstvena hidrotehnika, zaščita voda, upravljanje voda ter tudi vodno pravo, inženirska geomorfologija, ekologija voda ter varstvo pred naravnimi nesrečami. Revija je v Sloveniji matična za področja hidrotehnike, vodarstva in okoljskega inženirstva. Utrjuje tudi svoje pedagoško poslanstvo, s katerim skrbi za prenos znanj in tehnologije v prakso. Tiskano revijo si izmenjujemo z drugimi slovenskimi in mednarodnimi revijami s podobno vsebino.

Revija ne zaračunava stroškov za predložitev, obdelavo in objavo prispevkov. Avtor, ki predloži delo v objavo, mora zagotoviti, da so vsi soavtorji videli in odobrili končno različico prispevka ter bistveno prispevali k njegovi vsebini. Avtorjeva dolžnost je, da prispevek umakne ali popravi. Avtorji morajo predložiti seznam virov in navesti vire finančne podpore. Avtorji z izjavo potrdijo, da je prispevek izvirno delo, ki še ni bilo objavljeno v drugi publikaciji oziroma ni v postopku za takšno objavo.

Prispevki so objavljeni v slovenskem ali angleškem jeziku. Povzetek, ključne besede in podpisi k slikam in preglednicam so objavljeni v obeh jezikih. Za vsebino prispevkov in jezikovno ustreznost so odgovorni avtorji. Vsi sprejeti članki so lektorirani.

Revija izhaja dvakrat letno v tiskani (ISSN 0352-3551) in elektronski (ISSN 1581-0267) obliki.

Vsak prispevek recenzirata vsaj dva mednarodno priznana strokovnjaka z ustreznega področja. Če se recenziji bistveno razlikujeta, lahko urednik povabi še tretjega recenzenta. Avtorji so povabljeni, da predlagajo dva do tri recenzente, kar je uredniku v pomoč, ne pa obveza. Recenzenti opravijo recenzijo v roku štirih tednov po potrditvi.

Revija Acta hydrotechnica je odprtodostopna revija in izhaja v skladu s pogoji licence Creative Commons CC BY-SA 4.0. Vsi prispevki so takoj ob objavi dostopni na spletu vsem uporabnikom. Dovoljena je nekomercialna uporaba in distribucija v katerem koli mediju, pod pogojem, da sta avtor in revija ustrezno citirana. Ob ponovni uporabi ali distribuciji originalnega dela morajo uporabniki jasno navesti tudi pogoje uporabe, pod katerimi je bilo originalno delo objavljeno.

Uredništvo revije se zaveda problemov s poskusi plagiatorstva, zlorab in prevar v svetovni znanstveni literaturi. Zato uredniška politika revije pri svojem delu sledi priporočilom in standardom, ki jih je razvil Odbor za etiko objavljanja (COPE – Committee for Publication Ethics). Za zagotavljanje pravične prakse in visokih standardov sledimo naslednjim smernicam:

• Uredniki: Uredniki morajo zagotavljati uravnoteženost, objektivnost in poštenost pri izvajanju pričakovanih nalog, ne glede na spol, spolno usmerjenost, verska in politična prepričanja ter etnični ali geografski izvor avtorjev. Če gre za posebno številko revije, uredniki prispevke obravnavajo enako kot druge, tako da so prispevki sprejeti izključno na podlagi akademske kakovosti. Uredniki morajo v primeru pritožb slediti razumnim postopkom. Primere nepravilnosti morajo uredniki dokumentirati. Uredniki morajo avtorjem omogočiti, da se na pritožbe odzovejo. Na vse pritožbe se je treba ustrezno odzvati, ne glede na to, kdaj je bila izvorna objava odobrena. Uredništvo je dolžno dokumentacijo, povezano z nepravilnostmi, hraniti.
• Recenzenti: Recenzenti z objektivno in pravočasno recenzijo prispevajo k odločanju in pomagajo izboljšati kakovost objavljenih prispevkov. Recenzent mora prejete prispevke obravnavati po načelu zaupnosti. Recenzenti morajo informacije, ki jih dobijo od uredništva ali avtorjev, ohraniti kot zaupne ter prispevka ne smejo obdržati ali kopirati. Uredništvo morajo opozoriti glede objavljenih ali predloženih vsebin, ki so bistveno podobne tistim, ki so predmet recenzije. Recenziranje mora biti objektivno. Recenzenti morajo svoja mnenja jasno in argumentirano opredeliti tako, da bo avtor prispevek lahko izboljšal. Recenzent, ki se ne čuti dovolj usposobljenega za pregledovanje predloženega prispevka, je dolžan o tem obvestiti urednika in odstopiti od opravljanja recenzije. Recenzent ne sme pregledovati rokopisov, če gre za konflikt interesov, ki izvira na primer iz finančnega razmerja, razmerja sodelovanja ali drugega razmerja ali povezave s katerim koli avtorjem ali institucijo, in je dolžan o tem obvestiti urednika in po potrebi odstopiti od opravljanja recenzije.
• Avtorji: Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah je neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljivo. Avtorji morajo potrditi, da istega prispevka niso hkrati predložili uredniški presoji drugih revij in da to ni bilo sprejeto v objavo v drugi reviji. Če se deli vsebine prekrivajo z vsebino, objavljeno ali predloženo drugje, morajo navesti ustrezni vir. Uredniku morajo predložiti izvod katerega koli prispevka, katerega vsebina se prekriva z vsebino predloženega prispevka ali je tej zelo podobna. Avtorji morajo potrditi, da je delo v predloženem prispevku izvirno, vsebine iz drugih virov pa so dolžni ustrezno navajati. Po potrebi morajo pridobiti ustrezna dovoljenje za reprodukcijo vsebin iz drugih virov. Avtorji morajo hraniti točne evidence glede predložitve svojega dela in po potrebi zagotoviti dostop do teh podatkov. Avtorji morajo razkriti morebitno navzkrižje interesov. Če avtor v svoji objavi najde večjo napako, mora o tem takoj obvestiti uredništvo revije ali založnika in sodelovati z njim pri popravi.

Raziskovalni podatki na splošno

Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami z namenom razumevanja, preverjanja ali potrjevanja hipotez ter oblikovanja zaključkov. Ti podatki nastajajo ali se obdelujejo v okviru raziskovalnega procesa. Podatki so lahko v različnih oblikah, kot so: številčni podatki, zapiski, intervjuji, fotografije, prepisi, programska koda itd. Če podatki niso zabeleženi ali shranjeni v digitalni obliki, je priporočljivo razmisliti o digitalizaciji tega gradiva, da se olajša shranjevanje v podatkovnem repozitoriju. Dostopnost podatkov povečuje transparentnost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter poveča njihovo uporabljivost v prihodnjih raziskavah, s čimer se poveča izkoristek vloženih sredstev v že zbrane podatke.

Politika o obveznem navajanju raziskovalnih podatkov

V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela sofinancer revije Acta hydrotechnica (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) od uredništva revije zahteva, da morajo avtorji pred objavo prispevka zagotoviti odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in uporabljivost). Kadar podatkov zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče deliti popolnoma odprto, morajo avtorji podati obrazložitev, na primer v primeru varstva osebnih podatkov (npr. Uredba EU o varstvu podatkov), kadar obravnavamo gradivo, ki vključuje poslovne skrivnosti ali druge komercialne informacije, ki jih ureja zakonodaja, ali kadar gre za podatke, ki predstavljajo varnostna tveganja. Uredba razume odprti dostop do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav iz sofinanciranih raziskav v skladu z načelom »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«.

Seznam zaupanja vredni repozitoriji

Avtorji morajo svoje raziskovalne podatke shraniti v zaupanja vrednem repozitoriju, arhivu ali centru, ki zagotavlja ustrezne pogoje dostopa. Nekateri zaupanja vredni repozitoriji, ki jih priporoča sofinancer revije Acta hydrotechnica:

• Repositorij Univerze v Ljubljani
• Repositorij Univerze v Novi Gorici
• Repozitorij Univerze na Primorskem
• Zenodo (Navodila za oddajo podatkov v Zenodo)

Priporočamo, da se pri objavi raziskovalnih podatkov uporabi licenca Creative Commons CC BY 4.0 oziroma enakovredna licenca.

Navajanje raziskovalnih podatkov in izjava o dostopnosti podatkov

Avtorji morajo ustrezno navesti vse vire podatkov v skladu z navodili repozitorija in slogom navajanja revije Acta hydrotechnica ali pa v izjavi »Dostopnost znanstvenoraziskovalnih podatkov« pojasniti, če podatki niso bili digitalizirani ali niso bili objavljeni zaradi drugih omejitev, kot je pojasnjeno zgoraj. Navesti je treba povezavo do objavljenih raziskovalnih podatkov (npr. DOI). Primer izjave o razpoložljivosti podatkov je: »Vhodni podatki, uporabljeni v raziskavi, so bili odloženi v repozitoriju Zenodo (DODATI POVEZAVO DO PODATKOV, DOI POVEZAVO).«

Odgovornosti avtorjev, urednikov in recenzentov

Podatki morajo biti na voljo urednikom in recenzentom ob oddaji članka, vsem ostalim pa ob objavi članka. Omejitev dostopa do podatkov je dovoljena le v izjemnih primerih, pri čemer morajo biti navedeni ustrezni pogoji in utemeljena razlaga. Uredniki so odgovorni za oceno, ali članek temelji na raziskovalnih podatkih. Če ugotovijo, da taki podatki obstajajo, vendar niso bili ustrezno navedeni, bodo uredniki avtorja/e zaprosili, naj članek popravi. Enako velja za recenzente revije.

Uredniški odbor revije sestavljajo glavna urednika, tehnični urednik in člani uredniškega sveta. Člani uredniškega sveta prispevajo k sprejemanju programske zasnove revije ter rešujejo etična in druga vprašanja, povezana s standardi Odbora za etiko objavljanja (COPE).

Založnik zagotavlja dolgoročno elektronsko hrambo in dostop do vsebin revije, tudi če revija preneha izhajati.