Analysis of river drying in Slovenia
Analiza presušitve rek v Sloveniji
- Avtorji: Jan Cvelfer Domadenik, Mojca Šraj, Mira Kobold
- Citat: Acta hydrotechnica, vol. 36, no. 65, pp. 123-137, 2023. https://doi.org/10.15292/acta.hydro.2023.08
- Povzetek: Presihajoči vodotoki so v določenih obdobjih leta brez vode, kar velja zlasti za kraške ponikalnice. Do presušitev pa prihaja tudi v sušnih obdobjih kot posledica primanjkljaja padavin v daljšem časovnem obdobju. V prispevku smo na podlagi podatkov državnega hidrološkega monitoringa Agencije Republike Slovenije za okolje analizirali presušitve rek v Sloveniji. Z analizo obdobnih statistik najmanjših malih pretokov (nQnp) smo izluščili 18 vodomernih postaj, na katerih so struge vodotokov v obdobju meritev presušile. Za te postaje smo v nadaljevanju analizirali nize srednjih dnevnih pretokov in identificirali suhe dneve, v katerih je bil pretok enak nič. Število suhih dni in število zaporednih suhih dni smo analizirali po mesecih in letih ter določili najdaljša sušna obdobja. Rezultate smo prikazali grafično. Na večini obravnavanih vodomernih postaj je število suhih dni največje v letih največjih hidroloških suš, tj. v letih 2003, 2012 in 1993. Na nekaterih vodotokih so presušitve stalen pojav, ki se zgodi skoraj vsako leto, na drugih so se presušitve zgodile le v letih z najhujšo sušo. Izjema so kraške reke, ki poniknejo in so iz tega razloga del leta suhe. Redno presušita reki Pivka in Branica. Zelo pogosto presušijo vodotoki v Pomurju ter Velunja, Kožbanjšček in Dragonja. Rezultati analize so pokazali, da so v zadnjih dveh desetletjih presušitve pogostejše. Najbolj sušni mesec je avgust, sledita mu julij in september.
- Ključne besede: Hidrološka suša, najmanjši mali pretok, vodomerna postaja, število suhih dni, število zaporednih suhih dni.
- Polno besedilo: a36jcd.pdf
- Viri:
- ARSO (2021). Mesečne statistike. Ljubljana. http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html (Pridobljeno 10. 5. 2021.)
- ARSO (2022). Arhiv hidroloških podatkov. Ljubljana. https://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php (Pridobljeno 16. 2. 2022.)
- Bertalanič, R., Dolinar, M., Draksler, A., Honzak, L., Kobold, M., Kozjek, K., Lokošek, N., Medved, A., Vertačnik, G., Vlahović, Ž, Žust, A. (2018). Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo - prvi del. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.
- Bonacci, O., Terzić, J., Roje-Bonacci, T., Frangen, T. (2019). An Intermittent Karst River: The Case of the Čikola River (Dinaric Karst, Croatia). Water 11(11), 2415. https://doi:10.3390/w11112415.
- Boulton, A. J. (2003). Parallels and contrasts in the effects of drought on stream macroinvertebrate assemblages. Freshwater Biology 48, 1173–1185.
- Brenčič, M. (2011). Zakaj je izginila reka Iška? https://www.obcina-ig.si/wp-content/uploads/stab-civilne-zascite/Zakaj_je_izginila_reka_Iska.pdf (Pridobljeno 17. 1. 2023.)
- Cegnar, T. (2010). Podnebne spremembe in potreba po prilagajanju nanje. V: Cegnar, T. (ur.), Okolje se spreminja: podnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okolje. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 3–14.
- Cunja, J., Kobold, M., Šraj, M. (2019). Časovna in prostorska analiza največjih hidroloških suš v Sloveniji. Ujma 33, 95–103.
- Cunja, J., Kobold, M., Šraj, M. (2020). Analysis of runoff deficit using the treshold method for the case of three gauging stations in Slovenia. Acta hydrotechnica 33(59), 113–127. https://doi.org/10.15292/acta.hydro.2020.08.
- Cvelfer Domadenik, J. (2023). Analiza presušitve rek v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, FGG.
- Delo (2010). Trije kilometri Iške popolnoma presahnili. https://old.delo.si/novice/slovenija/trije-kilometri-iske-popolnoma-presahnili.html (Pridobljeno dne 10. 1. 2022.)
- Dolinar, M., Vertačnik, G. (2010). Spremenljivost temperaturnih in padavinskih razmer v Sloveniji. V: Cegnar, T. (ur.), Okolje se spreminja: podnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okolje. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 37–40.
- IPCC (2007). Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Chapter 1. Cambridge University Press, Cambridge.
- IPCC (2022). Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Chapter 4. Cambridge University Press, Cambridge.
- Jelen, M., Mikoš, M., Bezak, N. (2020). Karst springs in Slovenia: Trend analysis. Acta Hydrotechnica, 33, 1–12. https://doi.org/10.15292/acta.hydro.2020.01.
- Kobold, M. (2004). Hidrološka suša slovenskih vodotokov v obdobju 2000–2002. Ujma 17-18, 102–111.
- Kobold, M. (2015). Hidrološko stanje voda kot posledica vremenskega dogajanja. Vetrnica: glasilo Slovenskega meteorološkega društva 8, 4–7.
- Kobold, M. (2023). Primerjava hidrološke suše površinskih voda leta 2022 s sušnimi leti 1993, 2003 in 2012. Ujma 37, 98–107.
- Kobold, M., Ulaga, F. (2010). Hidrološko stanje voda in podnebna spremenljivost. V: Cegnar, T. (ur.), Okolje se spreminja: podnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okolje. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 43–56.
- Kobold, M., Dolinar, M., Frantar, P. (2012). Spremembe vodnega režima zaradi podnebnih sprememb in drugih antropogenih vplivov. Zbornik I. kongresa o vodah Slovenije 2012, Ljubljana, 12–17.
- Kogovšek, J. (2012). Kras in voda. Zbornik I. kongresa o vodah Slovenije 2012, Ljubljana, 91–101.
- Kostevc, L., Kobold, M., Šraj, M. (2022). Analysis of seasonal and spatial variability of river flow characteristics in Slovenia. Acta Hydrotechnica, 35, 57–74. https://doi.org/10.15292/acta.hydro.2022.05.
- Lake, P. S. (2003). Ecological effects of perturbation by drought in flowing waters. Freshwater Biology 48, 1161–1172. https://doi.org/10.1046/j.1365-2427.2003.01086.x.
- Magalhaes, M. F., Beja, P., Schlosser, I. J., Collares-Pereira, M. J. (2007). Effects of multi-year droughts on fish assemblages of seasonally drying Mediterranean streams. Freshwater Biology 52, 1494–1510. https://doi.org/10.1111/j.1365-2427.2007.01781.x.
- Oblak, J., Kobold, M., Šraj, M. (2021). The influence of climate change on discharge fluctuations in Slovenian rivers. Acta geographica Slovenica 61-2, 155–169. https://doi.org/10.3986/AGS.9942.
- Smith, K. and Ward, R. (1998). Floods. Physical Processes and Human Impacts. John Wiley & Sons, England.
- Sušnik, A., Gregorič, G., Uhan, J., Kobold, M., Andjelov, M., Petan, S., Pavlič, U., Valher, A. (2013). Spremenljivost suš v slovenskem prostoru in analiza suše 2013. Zbornik referatov, 24. Mišičev vodarski dan, Maribor, 102–109.
- Šterbenk, E., Ževart, M., Ramšak, R. (2004). Jezera: o katerih bomo še slišali. Geografski obzornik, 51-1, 4–11. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX96WXMA (Pridobljeno, 12. 1. 2023).
- Tallaksen, M. in Van Lanen, A. (2004). Hydrological Drought: Processes and Estimation Methods for Streamflow and Groundwater. Developments in Water Science 48. Elsevier, Amsterdam. Chapter 1, 3–17.
- Toreti, A., Bavera, D., Acosta Navarro, J., Cammalleri, C., de Jager, A., Di Ciollo, C., Hrast Essenfelder, A., Maetens, W., Magni, D., Masante, D., Mazzeschi, M., Niemeyer, S., Spinoni, J. (2022). Drought in Europe August 2022. Publications Office of the European Union, Luxembourg. https://edo.jrc.ec.europa.eu/documents/news/GDO-EDODroughtNews202208_Europe.pdf (Pridobljeno 10. 10. 2022).
- Zalokar, L., Kobold, M., Šraj, M. (2021). Investigation of Spatial and Temporal Variability of Hydrological Drought in Slovenia Using the Standardised Streamflow Index (SSI). Water (Switzerland), 13, 3197. https://doi.org/10.3390/w13223197.